Italijanska kuhinja

Poznamo okoli šeststo vrst in oblik testenin

Špagete so na Kitajskem poznali že v 2. stoletju pred našim štetjem. Sloviti benečanski popotnik Marco Polo naj bi jih videl pri mongolskih kuharjih in jih ob koncu 13. stoletja prinesel v Italijo, od tu pa so se razširile v Evropo in ostali zahodni svet.

Zgodovinski viri navajajo, da so na Siciliji kuhali ‘niti iz pšenice’ že v 12. stoletju. V 15. stoletju so bile v nekaterih delih Italije testenine znane kot vermicelli (črvički ali zelo tanki špageti), na Siciliji pa kot maccheroni. Zdaj so makaroni splošno ime za votle testenine z debelejšo steno. V današnjem času je znanih okoli šeststo različnih vrst in oblik testenin.

Italijanske testenine se sicer delijo v dva glavna tipa: industrijsko izdelane suhe testenine iz moke in vode, ki se jim pravi pasta secca in sveže testenine, narejene iz moke in jajc, ki jim pravijo pasta all’uovo, tudi pasta fatta in casa – oziroma doma narejene testenine.

Če je dolgo veljalo, da so testenine energetska bomba, da so težko prebavljive in ‘prazna’ hrana, s katerimi le nabiramo kilograme, pa danes mojstri testenin že izdelujejo polnozrnate ali polnovredne testenine.

Kot take so dober vir proteinov, ogljikovih hidratov, vitamina B, železa in vlaknin, vsebujejo pa tudi majhne količine maščob.

Da bi še izboljšali njihovo prehransko vrednost, se pri izdelavi testenin pšenična moka kombinira še z drugimi rastlinskimi viri proteinov kot so koruza, soja, amarant, stročnice oziroma fižol ali leča.

Novodobne testenine so tako bolj bogate z minerali, vitamini, vlakninami, za pestrost okusa pa poskrbijo tudi dodatki različnih začimb.

Raznolika italijanska kuhinja

Italija je sicer znana po svojih raznovrstnih jedeh s testeninami in morda še pici, vendar pa ima vsaka od njenih dvajsetih pokrajin tudi jedi, ki so bolj značilne zanje.

Tako v severnem delu pogosteje jedo krompir, riž, koruzo, ribe, klobase, svinjsko meso in veliko vrst sira. Zelo radi imajo polnjene testenine, rižoto in polento.

V deželi Liguriji – njeno osrednje mesto je Genova – so pogosto na mizi ribe in druga morska hrana, značilen okus jim dajo bazilika, rožmarin, oreščki in olivno olje.

V njej sosednji deželi Emiliji-Romanji diši po pršutu, suhih klobasah in salamah, pa po tartufih, siru grana padano, parmezanu in paradižnikih.

Tradicionalna kuhinja osrednje Italije temelji na paradižniku, mesu, ribah in trdem polnomastnem siru iz ovčjega mleka, ki mu pravijo pecorino.

V Toskani in Umbriji boste na krožnik dobili testenine a la carrettiera s paradižnikovo omako s koščki pikantnih feferonov.

Bolj proti jugu Italije boste šli, bolj se bodo na vašem krožniku znašle slastne olive, artičoke, paprika, jajčevci, bučke, sardine in kapre.

Contact Us

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

Not readable? Change text. captcha txt